Bolezni in napake očesa

Med najpogostejši očesni napaki štejemo, kratkovidnost in daljnovidnost, ostali precej pogosti napaki pa sta še astigamtizem in barvna slepota.

KRATKOVIDNOST ALI MYOPIJA

Kratkovidnost ali myopija je stanje, pri katerem svetlobni žarki padajo v fokus pred mrežnico namesto na njo, zaradi česa kratkovidni ljudje priprejo oči, da bi dobili ostro sliko predmeta. Kratkovidni ljudje vidijo oddaljene predmete motne, od blizu pa vidijo relativno dobro. Znak kratkovidnosti je torej nezmožnost jasnega gledanja oddaljenih predmetov kot so: TV ekran, šolska tabla ali predmeti pred avtomobilom med vožnjo. Kratkovidnost se lahko pojavi pri ljudeh do 40. leta. Po 45. letu se praviloma kratkovidnost zmanjšuje, t.j. vid se izboljšuje.

ASTIGMATIZEM

Astigmatizem je stanje, pri katerem se svetlobni žarki ne lomijo enako na vseh meridijanih očesa. Astigmatizem je stanje, za katerega je značilna posebna neenaka refrakcija svetlobnih žarkov v različnih meridijanih. Zaradi lažje klasifikacije, se predvideva, da ima "astigmatsko" oko dva glavna meridijana, ki stojita pod pravim kotom eden na drugega.

Astigmatizem se pojavi zaradi neenake zakrivljenosti roženice ali očesne leče v horizontalni in vertikalni ravnini, kar ima za posledice tudi različne žariščne dolžine na teh ravninah. Od točkastega predmeta bomo dobili dolžino, ker oko fokusira žarke v vertikalni ravnini na drugi oddaljenosti kot horizontalni. Najpogostejša napaka je v roženici - ta anomalija je v malem odstotku prirojena skoraj vsaki osebi. Najpogosteje se pojavi kot "direktni astigmatizem", ko je vertikalna zakrivljenost roženice očesa večja od horizontalne. Praviloma se astigmatizem korigira s "cilindričnimi" lečami ali očali.

DALJNOVIDNOST ALI HIPEROPIJA

Daljnovidnost ali hiperpopija je napaka očesa, pri kateri je os očesa prekratka v odnosu na njegovo moč lomljenja, tako da se svetlobni žarki, ki prihajajo iz neskončnosti križajo za mrežnico, t.j. za rumeno pego. Brez stopnje akomodacije daljnovidno oko ne more videti ostro na daljavo niti od blizu. Hyperoskopsko oko ima primanjkljaj refrakcijske moči. Paralelni žarki, ki prihajajo iz neskončnosti se ne lomijo na mrežnici, temveč za mrežnico. Ta napaka se korigira s "+" korekcijskimi stekli.

Nasprotno kratkovidnosti, se daljnovidnost pojavlja, kadar je očesno zrklo prekratko, tako oko od paralelnega snopa žarkov ustvarja sliko za mrežnico. Da bi nastala jasna slika na mrežnici, mora oko prejemati že s pomočjo očal ali leč korigirane konvergentne žarke.